TA MOJ VESELI DAN - TAKO SE DELA ŠPAS!

#mojdan #endan #urnik #spasteater #kapitanka

Posadka na mojem kapitanskem mostu malo v šali malo zares pravi, da sem producent po duši in srcu – novo predstavo sproduciram vsakih nekaj mesecev, novo idejo pa na nekaj minut! No, tale zadnja (opisati naš dan v Špasu) je nastala zato, ker je spet petek in je za nami en tak, za nas dokaj NORMALNO NOR dan, za normalne ljudi pa seveda daleč od tega! Presodite sami, če boste zdržali do konca. Sicer pa vam ta zapis toplo priporočam v branje, ker ...

kar sledi, bo bržčas za koga terapevtsko branje – ko boste obupavali nad svojimi obveznostmi in najbolj divjimi dnevi, se spomnite nanj oziroma se lahko zmeraj zatečete prebrat tale zapis. Mislim, da ne pretiravam. In v zapis obenem vključujem ves moj tim, ki mi pomaga pri vseh obveznostih, nalogah, načrtovanjih in izvedbi - brez izjemnih punc vsega absolutno ne bi zmogla: Pati, Lidija, Darja, Vesna, Eva, hvala vam, ker ste in ker vztrajate na tem lepem, a velikokrat zelo napornem showbizz-potovanju.

URŠKA, KJE JE MOJA KAVA TURŠKA?
Nisem ponočnjak, čeravno imamo predstave zvečer in čeravno moram zavoljo našega dela večkrat bedeti krepko čez polnoč, ko čakam tisti sms »občinstvo je zadovoljno, dolgo je ploskalo, vse je teklo kot po maslu, vse je OK.«, pa kdorkoli ga napiše, … Ranko Babić, Jure Zrnec, Mario Ćulibrk, Alojz Svete, Tina Gorenjak, Helena Blagne, Žiga Flajnik, Patricija, Lidija, Eva, kdorkoli iz naših vrst – daleč najlepše zaspim s telefonskim 'vse je OK' v naročju. A kaj, ko dan še prehitro pride in je kot v filmu z Bill Murrayem - Groundhog day, ki se mu ponavlja v nedogled, medtem pa on postaja boljši človek. Pri meni je podobno – le da poleg tega, da postajam boljši človek, postajam tudi malce bolj razcepljena.

Ampak - rada pa začnem dan počasi. Okoli 8 ure si privoščim turšaka, kot temu lepo slovensko rečemo :) in dvignem pokrov svojega laptopa ter zaženem možganski procesor. To je moja varna zona.

Moji dve pisarni: 'zimska' in moja 'poletna'. Foto: osebni arhiv Urška Alič.

Organizacija dela, prepletanje, določanje prioritet, komunikacija… to so res moja področja, tu sem doma. Najraje ordiniram skozi en sam kanal, e-mail, ki mi omogoča, da ostanem fokusirana. Še vedno rada, vem, precej staromodno, pišem s pisalom na papir, ampak na ta način si VSE zapomnim. Hvala bogu, imam slonji spomin. To je lahko tudi mini prekletstvo, ampak res si zapomnim vse! Ko pišem, na nek način 'prevajam' misli v obliko. Tako jaz produciram, 'materializiram' ideje.

Pametni pišejo! Poleg dveh računalnikov sta nepogrešljiva pisalo in navaden zvezek. Foto: arhiv Urška Alič.

JUTRANJI 'INBOX SURPRISE' – DARILNI PAKET V NABIRALNIKU

Ko odprem laptop in zaženem Outlook, s široko razprtimi očmi počakam na 'darilni paket', na število novih e-sporočil, ki se bodo prikazala v nabiralniku. Še vedno je rekord popočitniško odpiranje, ko jih je bilo preko 2000, ampak MOJ DAN se pač začne z njimi. Dobim in pošljem jih cca 150 na dan, ko je norišnica pa še več - tako je vedno ob novih predstavah, premierah in konec leta.

Moje jutro, moj dan, moj večer. Foto: arhiv Urška Alič

Danes je petek, zadnji dan za menjavo gum in teden dni pred veliko premiero AVDICIJE smo!

Veliko imam za urediti, zato se kar lotim…Najprej si rečem, kje smo?!
Prvi e-maili na vrsti so aktualni e-maili: Pati je daleč na prvem mestu, z njo se poznava že od mladosti in sva res uigran par in team. Odigrava delovni ping-pong z maili, se posodobiva z informacijami, kako smo s predstavami, prodajo, prostimi sedeži, praznimi sedeži, termini… Ko dobiva pregled, se začne prava akcija na obeh straneh. Naredim, kar je nujno potrebno:
- odgovorim na vsa mail vprašanja vseh iz pisarne
- odgovorim na vsa mail vprašanja igralcev in poslovnih partnerjev
- odgovorim na vsa mail vprašanja iz računovodstva
In že razpolovim količino mailov. Potem se lotim ustvarjalnega dela in tudi bolj tehničnega – sestavljanja urnikov.

URNIKI PREDSTAV
Od oktobra do decembra odigramo 2/3 predstav v sezoni. Letos jih bomo v mesecu in pol odigrali 115! Do 6.12. jih bo že 100 in samo decembra 89! Do 31.12. skupaj 177 - stosedeminsedemdeset!! To je spet eden absolutnih rekordov. To pomeni tudi, da nemalokrat igramo tudi po dve do štiri predstave v enem dnevu na ravno toliko različnih lokacijah, ali pa v matičnem Mengšu igramo v enem dnevu tudi do 3 predstave. Največkrat pa dve. Toda zgoraj našteto pomeni, da:
- se z različnimi dvoranami vsak dan dogovarjam za možnosti gostovanj
- da morajo imeti vsi igralci čas na dan, ko se z dvorano dogovorim za predstavo
- morata biti vsak dan na voljo tehnik, lučkar in voznik – za vsako predstavo
- da ima vsaka predstava, kjerkoli igramo, svojo sceno (tukaj se vedno znova zahvaljujem Ranku Babiću, da ostaja v svoji sceni minimalističen in potrebuje za predstavo le tehnika, vodo in mikrofon) – vse ostale predstave pa so seveda logistični zalogaj!

Koordiniram 50 posameznikov, kot nas denimo letos dela v Špasu, ob tem pa usklajujem tudi dvorane, prodajo, marketing, tržno komunikacijo - v tem usklajevalnem delu delovnika je res treba imeti močno voljo in ljubezen do tega, kar delaš; ker res ni enostavno.

Scena, ki gre v en kombi - lahko verjamete? Foto: Arhiv Špas teater.

ŠPASKOMBI IMA NOVE ČEVLJE
Pred-predvčerajšnjim smo menjali gume na obeh naših kombijih, ki si jih že eno leto želim na novo obleči – pa ne prideta na vrsto. Z našimi kombiji pokrijem skoraj vse predstave v dvoranah po Sloveniji, za druge pa dvignem telefon in jih najamem. Scene za nove predstave naredimo vedno tako, da, zložene, seveda najprej pašejo na oder, takoj za tem pa v kombi. Joooj, tudi to se nam je že zgodilo, da scena ni šla v kombi, pa smo potem imeli kar veselico na prvih predstavah.
Danes smo ju dali očistiti, ker od danes dalje bo to komaj še mogoče – nor urnik nas čaka, v prodaji je 40.000 vstopnic in z našimi predstavami se bomo odpeljali v kar 40 krajev po Sloveniji.

URNIKE VČASIH SANJAM!
Za vsak dan imamo narejeno razpredelnico, v katero vnašamo vse informacije, kdo od igralk, igralcev in tehnikov ter voznikov je prost, kdo ni, kaj je potrebno še urediti in kaj je potrebno rešiti - za vsako situacijo s sodelavci komuniciramo v barvah, da vemo, v kateri fazi procesa smo. Čeravno ključni del mojega dela je priprava urnikov za naslednji in +2 meseca, saj se le tako lahko usklajujemo s preostalimi več kot 130 dvoranami.

TIK PREDEN STISNEM SHRANI – ZAPLET
V nadaljnji uri 'se sprehajam' po urniku in urejam stvari, se dogovarjam, kličem, odgovarjam, spreminjam ure, če je potrebno in sporočam spremembe ali načrte naprej. In ko se ravno dogovorim, stisnem SHRANI urnik, ko mi zazvoni telefon: o-ouuu, zaplet, prestavljamo predstavo! Išči menjave, najdi nov datum, najdi pravo uro, dobi potrditve igralcev in dvorane, označi 300+ izdanih vstopnic, da veljajo za drugi datum … in ko ravno napišem mail z navodili za programerje, dobim odzivnik, danes in jutri sem na seminarju! Krucifix!! Okej, plan B… gremo naprej, bomo to uredili v ponedeljek, ko se vrnejo! In si zapišem v zvezek pod ponedeljek, 18. november…ta se neustavljivo pridno polni z novimi opravili.

Ponovno se moram vrniti v nabiralnik, da vidim dvoje, če se katera od dvoran ali kulturnih domov zanima za našo predstavo, če smo takrat sploh prosti, če ne ponudim datume, ko smo in če še to ne gre, prestavimo načrte v naslednje mesece. Preverim pa tudi, če imamo mi še kakšno prosto možnost in hitro razpošljem ponudbo na tiste partnerje, dvorane, s katerimi stalno sodelujemo in ki nas že željno čakajo s katero naših predstav. Ta ping-pong s predstavami traja kar dobri dve uri dopoldan in še enkrat toliko popoldan – drugače ne gre. In če koga zanima, pravkar sem odprla urnik in termine za MAREC in APRIL!!

NA MOBILNEM TELEFONU SE IZPIŠE - JURIJ ZRNEC

Ne vem, kakšno moč ima ta izjemni mož. Samo vidim ga na ekranu in se umirim, počasneje zadiham, usta pa mi začne vleči v nič več tako stisnjeno linijo. Nasmejem se in mu rečem: »Jureee, imaš župco skuhano al' me še kaj rabiš? Če prevedem ... a si pripravljen za premiero?«

To, da je njegova nova predstava Avdicija HIT se že ve – v tem trenutku smo razprodali že več kot 15 predstav pred premiero! Prvo občinstvo leti od navdušenja – ker fantje so res odlično pripravili svoje like in odlično opravili svojo nalogo!

Vpraša me, ali bomo šli na oder z ekipo 1, 2, mešano ali 'raztegnjeno' zasedbo. Za Avdicijo smo pripravili namreč toliko različnih likov, da sva z Juretom dala na spored zdaj Avdicijo z ekipo 1 in Avdicijo z ekipo 2. Obe ekipi sta enako fantastični, zato tudi priporočamo ogled obeh. Za premiero se odločiva za razširjen izbor likov, ker premiera je pa le premiera!

OBRNEM LIST V ZVEZKU, ČAKA ME 67 TOČK NA 'NAREDI DANES' LISTI
Ko je prvi del strateških opravil za mano, se lotim delovnih točk, takšnih, kjer trdo delam, pišem, ustvarjam, delam oglase, pišem slogane, rešujem papirologijo, po tiho bentim nad birokracijo in se zraven za ljubi mir ukvarjam še s psihologijo… preletim seznam obveznosti za danes in medtem postajam podobna EMOJI-ju ki le debelo gleda. Hip za tem pa tisti opici, ki se drži za glavo. Ampak, kar je treba je treba – show gre dalje, vlak ne čaka, naj bo špas! Zaviham rokave, si natočim drugo kavo in

VKLOPIM TURBO POGON
Ko sem v popolnem fokusu, sem hitrejša od Usaina Bolta!
Pokličem na Eventim.si, jim spišem nov prodajni uvodnik za decembrske predstave in pošljem nove oglasne bannerje s kreativami za decembrske predstave. Medtem vidim, da je AVDICIJA pristala na prvem mestu prodaje in hitro naredim oglas za družbena omrežja, objavim STORY in obvestim igralce, da jim dam malo zaleta za naprej. Sledi Petrol in podobna kolesarska etapa, kot pri Eventimu.

… NA VRSTI SO OGLASI

Zdaj enkrat bo Žiga prišel dol, v mojo 'pisarno', da urediva oglase.

Delam od doma, ker je mir. Pa še lažje potegnem do enajstih zvečer! :)
Dejstvo pa je, da pri takšni masi informacij, kot jih je pri nas v Špasu, ne gre drugače, kot da sem v tišini, odmaknjena, brez dostopa do cingljajočih obvestil z družbenih omrežij in raznoraznih aplikacij za izmenjavo sporočil. Rabim fokus, osredotočenost na organizacijo in to mi najbolje uspeva doma, na vrhu hriba, z lepim razgledom večino časa. Večkrat si rečem, samo da ne bo snega! Ker ob snegu pa ne morem niti do dvorane in je potem spet eno samo telefonsko veselje.

V digitalni dobi oglasi niso več tako enotni in bi lahko poslala v medije le nekaj dimenzij. Ne, danes ima vsak medij, vsak portal, vsak LCD, vsaka spletna promocijska platforma svoje dimenzije! Veste, koliko je to verzij enega samega oglasa! V Špas teatru pa ni eden, z Žigo jih v povprečju narediva od 70 do 100 na teden! Nič več ne bom rekla. Kdor se malo spozna na oblikovanje, to pomeni da se odpre nov projekt glede na dvorano, termin ali predstavo, nato se mu glede na oglasni kanal določi dimenzije in slednjič prilagodi še vsebina (ena ali več predstav, slike, teksti, flehe, slogani in logotip)! To je res norooo! Včasih pogrešam jumbo plakate, razen če gledam na njih stroškovno, tako jih pa pač ne, ker so strašno dragi.

GOSPOD, KI NI BIL ZADOVOLJEN, ZDAJ ŽE GROZI

In tega v naši sodobni družbi res ne smemo dopustiti.
Statistično številna množica v sebi skriva tudi … nočem zveneti žaljivo ampak realno - tiste, ki nam pošiljajo žalostinke. Sporočila, ki predvsem užalostijo. Ki nosijo besede na način, da zabolijo. Ja, tudi žaljivke in grožnje so med njimi. Na takšna sporočila je tudi težko odgovarjati, ampak naredimo to, ker želimo biti odzivni - res pa je, da nam eno takšno pismo pobere ogromno energije. Želimo ostati pozitivni za veliko večino prijaznih ljudi v našem občinstvu. Povečini se zgodi, da nekdo zaradi lastne napake (pretečen rok darilnega bona, zamuda na predstavo, napačno kupljena vstopnica…in še bi lahko naštevala) želi popraviti lastno napako z enim e-mailom a ne razume, da je sistem prodaje avtomatiziran in bi zaradi neupoštevanja ustaljene prakse lahko zaposlili nekoga, da menja vstopnice za druge… Žal, gospod ne moremo, ne gre več, preveč je predstav in operativnih zahtev, povezani smo z drugimi prodajnimi sistemi. Treba je spoštovati prakso in dogovor zapisan v pravilih, ki velja za vse. Prijazno mu zavrnem prošnjo in seveda pričakujem v nekaj dneh tudi togoten odgovor – a drugače res ne gre! V našem gledališču dela 50 ljudi – mi moramo biti korektni v vseh pogledih in že davno smo prerasli v veliko ustanovo, ki mora biti profesionalna in zavzeta, da lahko preživi – nenazadnje smo edino komercialno gledališče, ki se trži s prodajo lastnih vstopnic in edino, ki je obstalo iz časa 90-ih let, ko smo nastali… bodi dovolj o tem. Gospodu izjemoma odgovorim, da žalitve ne sprejemamo kot argument in da je njegova zahteva skladno s pravili, ki veljajo za vse – zavrnjena. Obvestim še kolegice in … gremo naprej. Ostajamo pozitivni zavoljo velike večine.

ROŽE, ROŽE, ROŽE, ROŽICEEE…
Tako ljubkovalno rečem računom. Cvetijo, kot na travniku, nikoli jih ne zmanjka in vseh barv so. Printam, delam vidule, skeniram, pošiljam v računovodstvo, da se kar kadi z moje mize – samo da čim prej opravim s tem nekreativnim delom mojega dne – ampak v Špas teatru veljamo za dobre plačnike in fair sodelavce! Na to sem zelo ponosna!

POTEM PA ŠE MALO SEKSA…

od A do Ž seveda :) Poklličem Nadiyo Bychkovo v London. Nadyja nastopa tam v BBC Strickly Come Dancing in je ena svetlih zvezd med plesalci: 2-kratna svetovna prvakinja v 10 plesih, ki je tekmovala za Slovenijo, predana mamica in ena najbolj zaželenih partnerk na plesnem podiju londonskega BBCja – je inteligentna, lepa, športnica, modra pri rosnih tridesetih in nežna kot oseba. V Nadiyo se človek, ženska ali moški, takoj zaljubi. Ko konča z obveznostmi v Londonu se usede z družino na letalo in pridrvi v Slovenijo - zaradi njenih številnih obveznosti bomo predstavo igrali le 8-krat. Če naše sexy, žgečkljive in povsem prijazne komedije Seks nasveti od A do Ž še niste videli, le! Ni veliko priložnosti! Z Nadiyo poklepetava minuto, dve, ponovno preletiva čez urnik vaj, predstav in obveznosti in se posloviva v zaposlenem dihu obeh.

INTERVJU - AVDICIJA
Pripravljamo se na 3. od štirih premier v letošnjem letu in smo seveda zanimivi za številne medije. Zdaj, ko je v ospredju Avdicija Jurij Zrneca pa še nekoliko bolj! Zanimivo mi je, ko sem povabljena oz dajem intervju, je med prvimi tremi vprašanji o meni vedno vprašanje o Juretu. Kaj naj rečem, počaščena sem, da je za svoj come-back v elementarno komedijo izbral Špas teater. Res smo ga že pogrešali, tega izjemnega fanta, ta čudoviti um!

Danes pišem odgovore že za četrti intervju. Vprašanja so različna in v resnici rada odgovarjam na njih, ker se vsaj za trenutek ustavim – ob sebi, ob Špasu. Kljub temu pa je treba na njih premišljeno in zabavno odgovoriti, tako da mi vzame kar slabo uro časa, da spišem vse, kot želim, da se bo bralo.

Tudi o najinem sodelovanju z Juretom, vse to boste lahko prebrali v časopisih, sem pa sama spisala tudi en kratek zapis o najinem sodelovanju in tistim, kar je med nama... tukaj.

ŽE DVANAJST ODBILA JE URA IN ČEZ, KO JÉLA RAVNAT SEM SE, URŠKA, NA PLES

… dopoldne je mimo, mene pa čaka še dobrih 40 točk iz seznama. Začnem igrati ping-pong z nalogami: objavim storyje za video napoved, v ZDA pošljem poročilo o ponovitvah Menopavze in tudi plan-poročilo za Menopavzo na hrvaškem, pokličem eno naših velikih zvezd in omenim, da razmišljam o novi predstavi in kako se jih zdi, če bi sodelovali – navdušenje, eno samo navdušenje!, ki me spravi v dobro voljo, naprej, spišem tekst na izbor, ki ga bomo delali po spletu in družbenih omrežjih, pošljem ga v lekturo in medtem preletim vsa tri družbena omrežja, facebook, instagram in twitter, odgovorim na zastavljeno vprašanje o prihodu predstave na Dolenjsko in že dobim celo serijo slik z glavne generalke – domislim se, da bom naredila razstavo v preddverju s ČB slikami. Lotim se več kot 300 prejetih fotografij in izberem najboljših dvajset – tiste, ki bodo šle v objave. Iskanje slik je kar zamudno, še posebej, ker je težko vzdrževati red! In že dobim ob eni od fotk novo idejo za igro na facebooku, zapišem si jo in hitim naprej. V računovodstvo oddajam napoved predstav za november in december – iz urnika, nato pa se lotim prodaje predstav po gledališčih, s katerimi se nismo uspeli dogovoriti bodisi zaradi terminov, bodisi zaradi cen – Slovenija je majhna, ampak v poslovnem svetu, znamo stvari tako zakomplicirati, kot bi bili Avstralija! In že dobim klic, da so izgubljeni rekviziti za eno od predstav – cela škatla je izginila! Kliče me še koreografinja Anja, s katero smo delali Ljubezenske prevare in že davno nazaj predstavo Do nazga! Dobim idejo, poiščem video, kjer igralce uči koreografije – v video smo dali smešne posnetke (bloopers) in to bomo v četrtek dali na #tbt oziroma Bilo je nekoč v Špas teatru… vdih in pavza. Za mojega višavca Fixa, ki ga spustim na prosto…

Zdaj je v tem zapisu šele čas za kosilo, vi pa ste verjetno že utrujeni od branja. Ampak jaz zdaj kuham, ker jest je treba in jaz rada dobro jem. Žiga pa dela oglase... družinsko-poslovna idila, bi lahko rekli. Jaz vihtim kuhalnico, on pa miško. Ko se nama kuha kosilo vmes preglejujem, kaj in kako je naredil, potrjujem, spreminjam ... in potem - greva naprej na drugo kreativo, na drugo predstavo. Tako je to - nič preveč pesnjenja, zgolj trdo delo!
Oglase delava na veliki mizi, v dvoje, ker včasih kaj primerjava, gledava ... in ker se je njihovo število tako razraslo, imava že toliko papirjev, da večkrat jeva v dnevni sobi - tako se dela Špas in tako Špas raste v vseh pogledih!

KLIKNITE na sliko - tako to zgleda 'LIVE', ko ne veš več, kje se te glava drži...

Oblikovanje bannerjev z Žigo. Dolg dan je bil in mešalo se nama je že od kreativ in bannerjev. Merila sva zelo natančno! Foto: arhiv Urška Alič, Špas teater

Zaenkrat bom zaključila delo pri računalniku, šibam v Mengeš v Špas - tam imamo sestanek z razširjeno ekipo Avdicije, zatem pa se dobim še z Bojanom Emeršičem in Juretom Karasom, s katerima ustvarjamo četrto premierno predstavo letos – EROTIKA. Ta je nova komedija z manjšim igralcem in pečico hehe!

Erotika bo... Erotična. Zabavna. Smešna. Kaj pa, ustvarila sta jo zadržani režiser in mali igralec in oba premoreta ogromen talent nasmejati ljudi!!

URA JE 23.15 IN ZAKLJUČILA BOM MOJ DAN Z NAJSLAJŠIM

Od kar sem prišla iz Mengša, z Žigo delava bannerje. Prej sem omenila, da jih naredimo ogromno – zdaj sva pripravila vse materiale in kreative za črni petek, tisoč in eno različico, potem za decembrska rajanja in dodala sva še predstave in prednovoletna druženja za podjetja – ko sva seštela, sva naredila preko 40 verzij bannerjev!! Noro, kajne?

ZA KONEC PA ČEŠNJICA - kar ne morem dočakati januarja, ko začnemo z novim projektom - gledalke in gledalci boste izbirali ŠPASKA POPULARNOSTI! Kar razganja me od vznemirjenja, ker zdaj, ko pripravljam še zadnje detajle za spletno predstavitev - vse izgleda še bolje, kot sem si zamislila! Naši ustvarjalci in kaj bi gledališko-televizijski svet brez teh izjemnih ljudi. Prav je, da se jih priklonimo, zraven pa, ker smo že ŠPAS - se boste še prijetno imeli.

Srečna sem, ker ustvarjamo, vendar tudi precej utrujena. Jutri moram zgodaj vstat, ker imamo predstave čez vikend in je dvorana le dopoldan prosta za vaje – jutri bom delala kar iz gledališča. Še en delovni vikend bo in nič ne kaže, da bo kaj drugače tja do januarja. Ampak, takšno je življenje v komercialnem teatru...

Lepo! Divje! Divje lepo! Ah, zelo divje! J

DANES JE PETEK 13. - MALO SEM PA TUDI VRAŽEVERNA
Rada imam obrede, rituale in preverjeno dobre formule - za karkoli! Zakaj bi vendar izgubljala energijo tam, kjer je ni potrebno. In tako, vsak petek rada grem skozi pretekli teden, pa po imenih čez inbox, da ja ne bi kaj pozabila. In ker je danes petek trinajstega, sem pregovorno še toliko bolj pazljiva.

DANES IGRAMO KAR 6-KRAT V ENEM DNEVU, V 3 RAZLIČNIH KRAJIH

Seveda je treba imeti tudi nekaj sreče, da gre vse po sreči, pa če smo še tako zelo pripravljeni! In gledam pod nebo že ves dan in bentim - pa ravno danes, ko smo vsi na cesti, ko igramo kar 5-krat v enem dnevu, v Mengšu, Dobrni in Mariboru. Skrbi me tisoč in ena stvar. Zakaj sneg prav danes??? In mi šine v glavo - kaj nisem še nedolgo nazaj pisala o tem, da še dobro da ni snega?! Preverim svoj blog in ostal je na spletu neobjavljen, kot da je čakal, da res zapade prvi sneg. :)

Rečem si, če si pripravljen, ti tudi sneg nič ne more. Napišem SMS Ranku Babiću, ki te dni s svojo Krizo srednjih let vsak dan nekje nastopa: "Ranko in Blaž - vso srečo na cesti, na odru in na poti domov! Dobro se imejte in komaj čakam vajin - bilo je OK!"

Fantom iz Avdicije pa ne pišem, ker imamo v Mengšu dve predstavi in grem kar tja - da ne bodo v garderobi spet tako razposajeni, da se jih bo slišalo v preddverje - ti fantje so ludilo! Krasni, nasmejani, pozitivni, veseli - pravi blagoslov. Ampak - glasen blagoslov hahaha :)

Skratka. Petek 13. Špas bo imel 13 predstav in ogledalo si jih bo 4.520 ljudi... Zaključujem še en LEP,
MOJ DAN. Toliko nasmejanih ljudi pa ni malo - tudi vam želim lep dan!

Urška Alič, kapitanka